SKLEP SVETA MO VELENJE
Povezava do FB sindikalne strani, kjer je objavljen posnetek govora predsednika Sindikata Premogovnika Velenje;
ogled posnetka
MO Velenje seja sveta 27.10.2020
Predstavitev osnutka Nacionalne strategije za izstop iz premoga z načeli pravičnega prehoda.
Lepo pozdravljeni vsi skupaj, sem Simon Lamot Sindikat Premogovnika Velenje
in bom predstavil stališče Sindikata delavcev energetike Slovenije in sindikata Premogovnika Velenje
V samo pripravo osnutka strategije smo bili sindikati resda vključeni od samega začetka v okviru delovne skupine na MZI ju, vendar moram žal povedati, da se naših pripomb do sedaj praktično ni upoštevalo. EU komisija je v primeru prestrukturiranja regij zaradi izstopa iz premoga posebej poudarila pomembnost socialnega dialoga pri pripravi nacionalnih strategij. V letu 2017 je EIPF, Ekonomski institut na pobudo sindikata SDE in SPESS-PV izdelal študijo z naslovom Oportunitetni stroški ukinitve TEŠ in PV. To je do sedaj edina izdelana študija v kateri je prikazan makroekonomski vpliv morebitnega zaprtja TEŠ in PV na regijo in državo. V Nemčiji je ta dialog potekal desetletje na podlagi precejšnjega števila izdelanih študij, ki so pojasnile socialni in gospodarski vidik prehoda, varnost oskrbe z EE, predvideno rast končne cene EE za gospodarstvo in gospodinjstva, energetsko revščino in kar je najpomembneje, višino sredstev ter vire za blažitev negativnih posledic izstopa iz premoga za zaposlene v premogovništvu. Navkljub temu jim dandanes končna cena EE raste, zanesljivost oskrbe pa drastično pada. Ključni moment, da so deležniki v Nemčiji dosegli letnico izstopa iz premoga je bila obljuba, ki so jo politiki dali rudarjem »Niemand fällt ins bergfreie«, in v prevodu pomeni »Nihče ne bo ostal na cesti«.
Zaradi tega menimo, da mora tako pomemben dokument kot je »Strategija za izstop iz premoga …«, s katero bomo določili letnico izstopa iz premoga, obvezno vsebovati posebno poglavje v katerem bodo s sindikati dogovorjene rešitve za neposredno zaposlene v Skupini Premogovnik Velenje in družbi TEŠ, kot tudi za posredno zaposlene v SAŠA regiji. Poglavje mora vsebovati rešitve kot so npr. :
- ustvarjanje novih DM , ki bodo zagotavljale enake plače in enak življenjski standard
- prezaposlitev v druga podjetja ali državne službe – nadomestilo do polne plače na prejšnjem DM ?
- prekvalifikacija, načini in smeri, sredstva, možnost izvajanja že ob delu ( npr. 3 dni služba, 2 dni izobraževanje )
- možnost stimulacije podaljševanja delovne dobe za zaposlene, ki izpolnijo pogoj za poklicno upokojitev ( s tem zmanjšamo potrebo po novih kadrih, za katere bi bilo potrebno po prenehanju odkopavanja iskati nove zaposlitve, čeprav dvomim da bi lahko rudarji na najtežjih DM podaljševati delovno dobo )
- upokojevanje oz. predčasno upokojevanje z dokupom delovne dobe
- višje odpravnine za spodbujanje samozaposlovanja
- ostale dobre prakse iz EU regij
- zagotovilo, da nihče od zaposlenih ne bo ostal brez zaposlitve oz. socialne varnosti, ne pristajamo na to da bi kdorkoli pristal v odprti brezposelnosti
S sprejetjem » Strategije za izstop iz premoga… » je potrebno zagotoviti zakonski okvir za zgoraj naštete načine reševanja zaposlenih v premogovništvu in hkrati zagotoviti vir za financiranje vseh teh programov. V nasprotnem sindikati zelo težko pristanemo na nekaj kar bo zapisano v samih strategijah brez zagotovil v sprejetih zakonih. Ravno tako je nujno potrebno zagotoviti vir za plačilo zaposlenih pri zapiralnih delih v PV in urejanju degradiranih površin.
Pomembno dejstvo na katerega se pri prestrukturiranju rudarjev v SAŠA regiji pozablja je to, da je PV edini premogovnik in rudarjev ni možno prezaposliti v drug premogovnik na enaka DM kot so to počeli v Nemčiji. Zaradi tega bo v trenutku prenehanja izkopavanja premoga po naših ocenah in po projekcijah družbe PV brez službe ostalo 800 -1200 neposredno zaposlenih (potrebno je dodati še projekcije družbe TEŠ in povezanih družb ). Zaradi tega ustvarjanje novih DM po 50 ali 100 na leto, ne pripomore k socialno varnemu prestrukturiranju zaposlenih v premogovništvu, kvečjemu bo povzročil manko kadra na trgu dela za potrebe Premogovnika Velenje. Rešitve na tem področju niso enostavne in jih je potrebno sprejemati z dialogom.
Opozoriti moramo tudi na dejstvo, da so v samem osnutku strategije napačno navedeni podatki o številu zaposlenih, ki bodo v scenarijih l. 2038 in l. 2042 še zaposleni v družbi PV na izkopavanju premoga. Zelo natančne projekcije družbe PV, narejene na podlagi planirane proizvodnje, govorijo o bistveno višjih številkah. Zaradi tega menimo, da mora biti za vsak posamezen scenarij ( A, B, C ) narejeno finančno ovrednotenje naslednjih parametrov:
1. socialni - prezaposlitev, dokup DD, …. upoštevajoč zaposlene v Skupini Premogovnik Velenje in TEŠ, ter posredno zaposlene v podjetjih, ki izvajajo dela in storitve za sistem PV in TEŠ,
2. zapiralna dela PV in razgradnja objektov v TEŠ,
3. sanacija ugreznih in degradiranih površin,
4. za ustvarjanje novih DM, ki bodo prebivalcem SAŠA regije zagotavljala primerljiv standard,
5. za investicij v nadomestne enote za proizvodnjo EE,
6. za odpravljanje posledic energetske revščine),
7. za monitoring na degradiranih površinah in na pregradi med jezeroma
V kolikor se ne izvedejo vrednotenja iz prejšnjega odstavka bo ta strategija tako čez palec določila letnico izstopa iz premoga, vse ostalo pa bo zavito v meglo in najverjetneje nikoli izvedeno.
Pomembno je opozoriti tudi na dejstvo, da se je v osnutku strategije pri večkriterijski analizi posameznega scenarija kot najpomembnejši kriterij uporabljen »doseganje podnebnih ciljev«. Menimo, da bomo zaveze iz Pariškega sporazuma na področju izpustov iz termo elektrarn vsekakor dosegli mnogo pred l. 2050 ( vprašanje kaj se bo dogajalo z izpusti na področju prometa in industrije ) in zaradi tega v strategiji, ki nosi naslov » z načeli pravičnega prehoda» nikakor ne more biti daleč najvišje ovrednoten kriterij doseganje podnebnih ciljev. Če že potem bi moral to biti kriterij socialna varnost zaposlenih v premogovništvu in SAŠA regiji, za tem zanesljivost oskrbe in končna cena EE, ter energetska revščina.
Vpliv izkopavanja premoga na degradirane površine po oceni odgovornih na PV ni bistveno večji v kolikor se le to zaključi l. 2038 ali l. 2046.
Dejstvo je da podnebne spremembe niso lokalne narave in da predčasno odkopavanje premoga v SAŠA regiji v svetovnem merilu ne predstavlja omembe vredne spremembe. Vpliv prenehanja pridobivanja lignita v Velenju bo glede na svetovne razmere v pridobivanju premoga in lignita zanemarljiv. Premogovnik Velenje nakoplje letno okoli 3 milijone ton premoga kar predstavlja 0,5‰ proizvodnje premoga v osmih največjih proizvajalkah (Kitajska, Indija. ZDA, Indonezija, Avstralija, Rusija, Južnoafriška republika ter Nemčija).
Še huje je to, da želimo predčasno zapreti termoelektrarno z BAT tehnologijo, ki spada med 3 % najčistejših v EU. Če se že gremo predčasni izstop iz premoga potem je to potrebno narediti na ravni EU z predčasnim zapiranjem slabših (okoljski parametri) termo elektrarn po državah EU.
TEŠ oziroma HSE plačuje od vsake emitirane tone CO2 takso, kar je skladno z ETS sistemom trgovanja. Denar se nabira v skladih, ki so namenjeni zeleni preobrazbi družbe na nivoju Slovenije. V sedanjih razmerah se tako iz družbe HSE vplačuje med 80 do 100 milijonov evrov letno. Vsaj polovico tega denarja se mora preliti nazaj v regijo (zlasti občini Velenje in Šoštanj), kar bo omogočilo dejanski pravični prehod.
Do neke mere lahko celo razumem pripravljalce strategija, da so bili vpeti v izredno kratke časovne roke in verjetno še kakšne druge politične pritiske.
Ne razumem pa dejstva, da so pripravljalci strategije na sam konec dokumenta zapisali citat s katerim se odvežejo kakršne koli odgovornosti za navedeno v strategiji.
Ker je napisano obsežno bom povzel samo najbolj zanimiv del, citiram:
To gradivo in informacije v njem so posredovane v pričujoči obliki, družba Deloitte Slovenija pa ne podaja nobenih implicitnih ali eksplicitnih izjav ali jamstev glede tega gradiva ali informacij v njem. Brez omejevanja slednjega družba Deloitte Slovenija ne jamči, da so to gradivo ali informacije v njem brez napak ali da izpolnjujejo kakršnakoli specifična merila uspešnosti ali kakovosti.
To gradivo in informacije v njem tako uporabljate na lastno odgovornost ter nase prevzemate polno odgovornost in tveganje izgube, ki jo lahko utrpite zaradi uporabe tega gradiva ali informacij v njem.
Ne glede na dejstvo, da sindikati menimo, da je strategija v pripravi enostranski dokument in ne upošteva vseh slovenskih interesov smatram, da je pripravljen osnutek strategije lahko osnova za nadaljnje delo, ki pa mora potekati na osnovi pravilnih vstopnih podatkov, pripravljenih študij za katere se bomo dogovorili in vključevati vse prej naštete pripombe. Neprimerno je poimenovanje strategije Nacionalna, kar po našem mnenju v tem trenutku ni, ker v njej ni razdelanih nobenih nacionalnih vidikov.
Zaradi tega sta Sindikat SDE in Sindikat Premogovnika Velenje naročila dodatno študijo z naslovom :
Scenariji pridobivanja premoga in proces zapiranja PV ter vpliv na TEŠ z vidika delovanja slovenskega elektroenergetskega sistema in povečanja energetske revščine v Sloveniji
S katero želimo pridobiti podatke o:
- ekonomski upravičenosti posameznih scenarijev izstopa iz premoga ( l. 2035, l. 2045 in l. 2050 )
- pomen sistemskih storitev TEŠ za delovanje elektroenergetskega sistema
- učinek okoljskih dajatev oz emisijskih kuponov CO 2
- učinek posameznega scenarija na končno ceno EE in energetsko revščino
Zaradi vsega predhodno navedenega predlagamo drugačen model izstopa iz premoga in sicer določitev letnice pričetka izstopa in potem 3-4 letno obdobje manjšanja proizvodnje do točke nič. V teh letih lahko prezaposlimo, upokojimo ali z kakšnim drugim ukrepom uredimo situacijo za 100 – 200 zaposlenih letno, kar je bistveno lažje kot pa 800 -1200 zaposlenih naenkrat. Zaradi tega sindikati predlagamo kot najbolj optimalno letnico za izstop iz premoga leto 2043 kot tisto, ki pomeni pričetek postopnega ( 3 ali 4 letnega ) izstopa iz premoga.
Dodajam še razmišljanje direktorja ELES-a , družbe, ki je edina v RS zadolžena za zanesljivo oskrbo z EE, citiram: »Smer in hitrost uvajanja elektroenergetske preobrazbe naj bosta premišljeni, temelječi na specifikah naše države, upoštevajoč narodnogospodarske učinke, konkurenčno sposobnost slovenskega gospodarstva in zmožnost slovenskih gospodinjstev. Elektroenergetska preobrazba bo draga, v prehodnem obdobju bo povzročila znaten dvig končnih cen električne energije. Za koliko, pa bo odvisno tudi od nas samih. Enostavnega kopiranja rešitev drugih držav, še posebej Nemčije, si ne smemo in ne moremo privoščiti!«
Hvala in
SREČNO !
Zapisal:
Simon Lamot
Predsednik SPESS
Sindikat Premogovnika Velenje
Objavljeno 28.10.2020
