1.MAJ - GRAŠKA GORA 2023
Spoštovane delavke, spoštovani delavci, občani in občanke Velenja, prebivalke in prebivalci Šaleške doline!
Natanko 5 let je minilo od mojega prvega nagovora pred vami tu, na Graški gori in v tem času so se zgodile stvari, ki si jih niti v najhujšem scenariju nismo predstavljali.
Najprej nas je zadela velika sprememba na političnem polju, kateri je nato sledila še epidemija COVID-19. Ali pa morda oboje lahko pojmujemo kot epidemijo, od katerih smo eno, epidemijo kovida, uspeli zamejiti medtem, ko druga še vedno trmasto vztraja in nadaljuje svojo destruktivno delitev na dva pola. In navkljub videzu, da nam je uspelo zamejiti tudi to – drugo, vsaj takšen je bil občutek po lanskoletnih volitvah in referendumih, se je zgodila energetska kriza, ki je – ali bolje, naj bi bila posledica vojne v Ukrajini. In spet smo tako rekoč pahnjeni v situacijo, katere si sami nismo krivi. Kdo je pravi krivec, to prepuščam vsakemu posamezniku, da se o tem odloči.
Energetska kriza, ki povzroča visok dvig življenjskih stroškov, podražitev hrane, goriv, skratka vseh osnovnih stroškov in visoka inflacija, ki kar ne popušča, še dodatno otežuje naša življenja. In namesto, da bi bil v takšnem času na prvem mestu naš državljan in njegovo blagostanje, naša država slepo sledi navodilom iz Evrope. Še več! Navkljub naši majhnosti želimo v vsem prednjačiti in biti prvi. Morda je zeleno res naša prihodnost, a nikakor ne smemo v trenutkih krize pozabiti, da mora biti prehod premišljen in dobro načrtovan. Saj bi morebitna socialna bomba lahko naredila nepopravljivo škodo prav prebivalstvu Šaleške doline, odrazila pa bi se tudi na celotno državo.
V trenutku najhujše energetske krize so se največji igralci na Evropskem parketu že poigravali z idejo ponovnega odpiranja rudnikov fosilnih goriv, s katerimi bi lažje prebrodili nastalo situacijo. Našemu, sedaj edinemu premogovniku, jo je ravno v tem času zagodla narava, s porušitvijo objektov odkopa in zaradi tega je grozila ustavitev šestega bloka Termoelektrarne Šoštanj, ki proizvede približno tretjino električne energije v državi medtem, ko v kriznih razmerah tudi preko polovice in situacija bi morala zbuditi odločevalce k treznejšemu premisleku, kako naprej. A dokumenti, poslani s strani naše države v Evropsko unijo tega žal ne izkazujejo. Še več, zadevo celo zaostrujejo. Pri tem žal tudi resorni minister, ki prihaja iz same doline in je zadolžen za oskrbo Republike Slovenije z električno energijo, ni ravno naklonjen ter zagovarja letnico izstopa iz premoga najkasneje do leta 2033, ne glede na zavedanje, da nas s tem izpostavlja veliki uvozni odvisnosti, saj NEK 2 ne bo zgrajena pred letom 2038.
Zakaj torej takšna želja po prednjačenju, ki skoraj meji na nespametno hitenje? S kom tekmujemo in na račun koga? Kaj naj bi s tem pridobili? Moje mnenje je, da ničesar ne pridobimo, če hitimo z odločitvami, ki so slabo premišljene in še slabše načrtovane, saj bomo krizo s tem lahko samo še povečali. In na čigavih plečih? Verjamem, da odgovor na to vprašanje poznate.
Sama prihajam iz Zasavja, zibelke rudarstva – nekoč. Posledice prehitrih, slabo načrtovanih in predvsem političnih odločitev lahko vidim vsak dan. Od njih so pretekla leta, a si gospodarstvo tam še vedno ni opomoglo. Zato nikakor ne želim podobne zgodbe v Šaleški dolini.
Solidarnost, tovarištvo, pripadnost in medsebojna pomoč so temelji sindikalizma, tudi naše Konfederacije novih sindikatov Slovenije Neodvisnost in Sindikat Premogovnika Velenje, ki je eden od naših največjih konfederalno pridruženih sindikatov, jih vse od svojega nastanka dalje spoštuje, brani ter dosledno izvaja. Tako bo tudi v bodoče, o tem sem popolnoma prepričana. Med nas prihajajo generacije, ki tega ne poznajo, saj živijo v drugačnem času, v času, ko se rojevajo ali bolje rečeno – izrojevajo različne oblike dela, predvsem prekarnega. Živijo v obdobju, v katerem prednjačita egoizem in nezdrava tekmovalnost, obe karakteristiki najhujše oblike kapitalizma, nevredni poštenega slovenskega delavca. Delavca, kateremu sodelavec pomeni tovariša, brata in prijatelja. In če kdo pozna pomen teh besed, a ne le njihov pomen, njihovo udejanjanje, potem so to rudarji, ki vsakodnevno tvegajo največ, kar imajo – njihova življenja. Gospe in gospodje v udobnih, klimatiziranih pisarnah, ki se radi sončite tudi na parketu velikih srečanj evropske elite, ne pozabite, kje so njihova delovna mesta. Zato jih morate poslušati in upoštevati, ko sprejemate odločitve za našo prihodnost.
Danes je prvi dan prvomajskih praznikov, praznikov delavcev, ki služijo kruh z vsakdanjim delom, s katerim se trudijo preživeti sebe in svoje družine. Danes proslavljamo spomin na dogodke dvestoletne preteklosti, ki so temelj pravic sedanjosti. Zato gredo posebne čestitke vsem članicam in članom, ki se zavedajo pomena organiziranosti in številčne moči, ki jo prinašajo množice in katerim se morajo posebej zahvaliti prav tisti, ki uživajo pridobitve sindikalnega dela navkljub temu, da ne prispevajo ničesar, razen kritike. Zamah z roko ne reši ničesar, tudi vedeti, kaj, kdaj in kako, ne. Le solidarnost in sodelovanje, ne le zanašanje na druge, nam omogoča boljšo prihodnost.
Ne glede na to ali so v vladi levi ali desni je prav da smo kritični in glasni, da znamo stopiti skupaj . Da bomo znali podpreti drug drugega, študent delavca, delavec kmeta, kmet upokojenca, da bomo znali zahtevati pravice ki vsem skupaj omogočajo dostojno življenje. Dovolj je hlapčevskega obnašanja naših politikov, izvolili smo jih da skrbijo za dobro slovenskega naroda, da bodo pokončno zastopali naše interese. Kimavcev ne potrebujemo in ko bo potrebno, gremo skupaj na ulice in to tudi odločno zahtevamo. Nič nam ni bilo podarjeno in zato bomo pridobljeno odločno branili, skupaj, študentje, kmetje, delavci in upokojenci.
Zato iskrena hvala vsem, ki dajete prednost zavzemanju za druge pred zavzemanjem zase.
Živel 1. in 2. maj, praznika dela, delavstva in tudi naših upokojencev in Srečno – Šaleška dolina!
Evelin Vesenjak, predsednica KNSS - Neodvisnost
Objavljeno 02.05.2023
