Sindikalna lista za JULIJ 2018: files/Sindikalna-lista-za-julij-2018.pdf

 

 

 Mini davčna reforma 2017

 

 

 

Mini davčna reforma 2017 – da je obdavčitev plač v Sloveniji previsoka in da je Slovenija zato nekonkurenčna v primerjavi z ostalimi evropskimi državami ve že skoraj vsak triletnik :-) Predlagane spremembe so  sicer določeni koraki v smeri izboljšanja davčnega sistema v Sloveniji, pa vendar gre za zelo majhne spremembe. Spremembe obdavčitve plač bodo še potrebne in to predvsem na področju obveznih socialnih prispevkov.
O predlagani mini davčni reformi je že veliko napisanega, zato smo se odločili, da predstavimo spremembe na čim bolj pragmatičen način. Poudarili bomo predvsem tiste spremembe, ki so vsebinsko pomembne in se bodo tako ali drugače odrazile na debelini denarnice zaposlenih, podjetij in drugih.
Predlog Mini davčne reforme 2017 se lahko sicer še spreminja, vendar na podlagi do sedaj znanih podatkov lahko pričakujemo spremembe, ki jih navajamo od prve do šeste točke tega članka.
Vsebina članka izhaja iz predlogov zakona o spremembah in dopolnitvah:
 
1. Sprememba dohodninske lestvice (dodan nov davčni razred s stopnjo 34%)
Namen uvedbe dodatnega dohodninskega razreda je znižati davčno obremenitev tistih zaposlenih, ki ustvarjajo visoko dodano vrednost. Za primerjavo dodajamo obe dohodninski lestvici in sicer: trenutno veljavno dohodninsko lestvico in lestvico, ki naj bi veljala od 1.1.2017 dalje.
 
Tabela 1: Lestvica za odmero dohodnine do 31.12.2016
Če znaša neto letna osnova v EUR Znaša dohodnina v EUR
nad do
8.021,34 16%
8.021,34 20.400,00 1.283,41 + 27% nad 8.021,34
20.400,00 70.907,20 4.625,65 + 41% nad 20.400,00
70.907,20 25.333,60 + 50% nad 70.907,20
 
 
Tabela 2: Lestvica za odmero dohodnine od 1.1.2017 dalje
Če znaša neto letna osnova v EUR Znaša dohodnina v EUR
nad do
8.021,34 16%
8.021,34 20.400,00 1.283,41 + 27% nad 8.021,34
20.400,00 48.000,00 4625,65 + 34% nad 20.400,00
48.000,00 70.907,20 14.009,65 + 39% nad 48.000,00
70.907,20 22.943,46 + 50% nad 70.907,20
 
Kaj sprememba pomeni v praksi?
Sprememba bo imela največji vpliv predvsem na tiste zaposlene, ki zaslužijo med 1.600 in 2.900 EUR neto mesečno. Na mesečni ravni naj bi ti zaposleni prejeli od 1 EUR do približno 155 EUR več, kot pred uvedbo Mini davčne reforme 2017. Na letni ravni znaša prihranek od 12 pa do 1.860 EUR.
 
2. Sprememba praga za upravičenost do najvišje dodatne splošne olajšave (povišanje praga za 300 EUR)
Pričakuje se povišanje praga za upravičenost do najvišje dodatne splošne olajšave iz dosedanjih 10.866,37 EUR na 11.166,37 EUR. Za primerjavo dodajamo obe tabeli splošnih olajšav, torej trenutno veljavno in tisto, ki naj bi veljala od 1.1.2017 dalje.
 
Tabela 3: Lestvica splošnih olajšav do 31.12.2016
Če znaša skupni dohodek v EUR Znaša splošna olajšava v EUR
nad do
10.866,37 6.519,82
10.866,37 12.570,89 4.418,64
12.570,89 3.302,70
 
 
Tabela 4:Lestvica splošnih olajšav od 1.1.2017 dalje
Če znaša skupni dohodek v EUR Znaša splošna olajšava v EUR
nad do
11.166,37 6.519,82
11.166,37 12.570,89 4.418,64
12.570,89 3.302,70
 
Kaj sprememba pomeni v praksi?
Sprememba praga upravičenosti do dodatne splošne olajšave bo vplivala predvsem na tiste zaposlene z minimalnimi dohodki, ki dobivajo dodatke za nočno delo, dodatek za delo v nedeljo, za delo na praznike ipd. Ti dodatki se po spremembi zakonodaje o minimalni plači ne vštevajo več v minimalno plačo. Zato po trenutni zakonodaji, nekateri zaposleni z minimalnimi dohodki, zaradi prejema prej omenjenih dodatkov, zaslužijo ravno toliko, da niso upravičeni do najvišje dodatne splošne olajšave. Mini davčna reforma 2017 naj bi to »krivico« odpravila.
 
3. Razbremenitev dela plače za poslovno uspešnost do višine 70% povprečne plače v RS
Delodajalci bodo lahko zaposlenim pod določenimi pogoji izplačali neobdavčene »nagrade« za poslovno uspešnost. Pogoji so sledeči:
  1. takšne »nagrade« bodo izplačane samo enkrat v koledarskem letu
  2. »nagrade« bodo izplačane vsem upravičenim delavcem hkrati in
  3. pod pogojem, da je pravica do te nagrade zapisana v internem aktu delodajalca ali v kolektivni pogodbi.
 
Kaj sprememba pomeni v praksi?
Predlagana sprememba se sliši sicer zelo »velikodušno« vendar  ne smemo pozabiti, da gre tukaj samo za davčno razbremenitev z vidika obdavčitve z dohodnino. Predlagana sprememba pa ne predvideva oprostitve obračuna obveznih socialnih prispevkov. V nadaljevanju navajamo konkreten primer.
 
PRIMER 1: Delodajalec izplača nagrado za poslovno uspešnost do višine 70% povprečne plače v RS.
Delodajalec izplača 1.000 EUR bruto nagrade za poslovno uspešnost . Koliko pridobi delodajalec in koliko zaposleni?
 
Ureditev do 31.12.2016
Bruto plača = 1.000 EUR
Neto plača = 713,28 EUR
Strošek delodajalca = 1.161,00 EUR
 
Ureditev od 1.1.2017 dalje
Bruto plača = 1.000 EUR
Neto plača = 779 EUR
Strošek delodajalca =  1.161,00EUR
V tem konkretnem primeru zaposleni prejme dodatnih 65 EUR neto, ob nespremenjenih stroških delodajalca.
 
4. Povišanje stopnje davka od dohodkov pravnih oseb iz 17% na 19%.
 
5. Spremembe na področju obdavčitve kmetijske dejavnosti fizičnih oseb.
  • Po novem bodo lahko po principu obdavčitve katastrskega dohodka obdavčene tudi pridelava posebnih kultur, kot na primer: pridelava zelenjadnic in zelišč v intenzivni pridelavi, jagod na njivah, semen in sadik poljščin, ter reja polžev.
  • Tisti kmetje, ki poleg svoje osnovne kmetijske dejavnosti opravljajo tudi predelavo svojih lastnih kmetijskih pridelkov v končne izdelke (npr. jogurt, skuta, sušeno, kisano, vloženo in kako drugače konzervirano sadje in zelenjava, jedilna olja razen oljčnega olja, smola, oglje ipd.) naj bi bili pri majhnem obsegu te dejavnosti takšni dohodki oproščeni plačila dohodnine.
  • Jasneje se opredeljuje način, kako zagotoviti podatke za obdavčitev tistih kmetov, ki dosegajo dohodek na kmetijskih in gozdnih zemljiščih izven Slovenije.
  • Zaradi spremenjene metodologije izračuna katastrskega dohodka bodo kmetje od leta 2017 bolj obremenjeni z dohodnino in posledično tudi z obveznimi prispevki za socialno varnost. Predvideva se sicer prehodno obdobje treh let in sicer tako, da se v prvem letu upošteva samo 40% na novo ugotovljenega katastrskega dohodka, v drugem letu 50% in v tretjem 75%.
 
6. Druge »drobne« spremembe.
  • Po novem naj bi se zaposlenim, ki delajo pri tujem delodajalcu stroški prehrane med delom in stroški prevoza na delo in iz dela priznali kot dohodek iz delovnega razmerja, ki se ne všteva v davčno osnovo. Do sedaj pa so bili ti stroški opredeljeni kot stroški v zvezi s pridobivanjem dohodka. Poleg tega bo po novem tem zaposlenim davčno priznani tudi višji stroški prehrane med delom in sicer v višini cca. 11 EUR na dan prisotnosti na delovnem mestu (po trenutni zakonodaji 6,12 EUR).
  • Predlog predvideva, da se še poveča spodbude delodajalcev glede promocije zdravja na delovnem mestu. Gre za sistematične ciljne aktivnosti in ukrepe, ki so namenjeni vsem delavcem pod enakimi pogoji. Nekaj na to temo je bilo v zakonu opredeljeno že do sedaj. Po novem pa se za boniteto ne bo štelo izobraževanje in usposabljanje, ki ga delodajalec zagotovi vsem zaposlenim v okviru izvajanja promocije zdravja na delovnem mestu v skladu z zakonom, ki ureja varstvo in zdravje pri delu. Poleg tega se predlaga povišanje zneska splošne oprostitve za bonitete in sicer na 15 EUR v posameznem mesecu.
  • Črtanje ugodnosti, glede družb tveganega kapitala.
  • Ukinitev olajšave za donacije političnim strankam.